Tudi vi zadimite sosede? Nasveti za pravilno kurjenje z drvmi

Težko bi našli koga, ki bi priznal, da ne zna podkuriti kupa drv, peči ali kamina. Kljub temu pa imajo nekateri velike težave s svojimi sosedi, ki kurijo na drva in pri tem ustvarjajo dim. Takrat ne morejo zračiti, če pa imajo centralni prezračevalni sistem, ga morajo v času, ko sosed kuri, ugasniti ali vgraditi dodatno filtrirno enoto, ki pa ni vsemogočna.

A napačno kurjenje ni le težava za okolico, je tudi težava za tistega, ki to počenja. Nekaj slabega zraka in dima ima tako tudi sam, kurjenje ne ustvarja želene toplote, izkoristek kuriva je slab, črna stekla na kaminu zastirajo lep pogled na ogenj … A napačno kurjenje ima lahko tudi katastrofalne posledice. Še vedno lahko beremo tudi o smrtnih primerih, zato gre pri tem za sila resno zadevo.

Kako dolgo in pravilno sušiti drva?
Drva naj bodo razcepljena na 1m ter zložena na naravno zračnem, toda pred dežjem zaščitenem prostoru, po
možnosti obrnjena proti soncu.
V idealnih pogojih lahko posamezne vrste drv dosežejo zračno suhost že v obdobju enega leta ali celo
prej, vendar je iz praktičnih razlogov in zaradi odstopanj od primernih pogojev sušenja bolj zanesljivo, da
se drva sušijo dlje časa, zato se na osnovi izkušenj priporoča sušenje drv najmanj:
‐ 1 leto za topol in smreko,
‐ 1,5 leta za lipo, jelšo, brezo,
‐ 2 leti za bukev, jesen, sadno drevje,
‐ 2 do 3 leta hrast.

Od kod zrak za kurjenje?
Ne bom začel z dimniki, njihovim vzdrževanjem in rednim čiščenjem, saj za to več kot dobro skrbijo dimnikarska podjetja, ki imajo ne le dolžnost, ampak tudi pravico, da naše dimnike redno preverjajo. Tudi številni smrtni primeri zaradi napačnega kurjenja se niso zgodili zaradi slabih dimnikov, ampak zaradi nedoločenih oziroma premajhnih dovodov zraka.Vsi še kako dobro vemo, da ogenj gori le, če ima zrak in kisik. Ko zakurimo v gašperčku ob zaprtih novih oknih, na to več ne mislimo, a ogenj še vedno zahteva svoj odmerek kisika. Tako lahko pride do situacije s tragičnim koncem: ljudje in gašperček porabljajo kisik v zraku, ker ni zadostnega dovoda svežega zraka, v njem počasi zmanjka kisika, ogenj slabo gori, kadi se, namesto da bi drva zgorela v ogljikov dioksid, zgorijo tudi v za ljudi strupen ogljikov monoksid. Ljudje, ki ga vdihavajo, postanejo zaspani, omotični in na koncu zaspijo. Ob gorenju drv se počasi porabi ves kisik in ljudje v takem prostoru lahko umrejo, ne da bi v zraku začutili karkoli slabega. Večinoma sicer do tega ne pride, ker okna le niso povsem zatesnjena in ker vsega kisika ne zmanjka, a o posameznih tragičnih primerih še vedno beremo v medijih.Največja težava pri kuriščih, ki jemljejo zrak iz prostora, v katerem so, in ne – kot je pravilno – od zunaj, je prav opisan problem, ki se ob zamenjavi starih, netesnih oken z novimi močno zaostri. Kamini z odprtim kuriščem (denimo stari kamini) in vsa druga kurišča, ki nimajo posebne cevi, po kateri bi se od zunaj dovajal zrak v kurišče, so smrtno nevarna, če ob njihovi uporabi okna niso stalno odprta. A zakaj bi potem sploh kurili s takimi pečmi, če so okna odprta in gre toplota ven? To zares nima nobenega smisla in kurišča brez lastnega dovoda zraka so vsekakor stvar preteklosti. Če jih morda še imate, jih takoj zavrzite, če vam je kaj do zdravja in ugodja.Še posebno nevarne in nesmiselne pa so tako imenovane zibropeči, ki »ne potrebujejo dimnika« in seveda porabljajo zrak, ki ga nujno potrebujejo ljudje. Takšne izdelke bi sam prepovedal, saj ne berejo vsi navodil za uporabo, v katerih piše, da je dejanska uporaba možna le ob dovajanju ustrezne količine zraka. Tako pa smo spet pri odprtih oknih in nas bo ob kurjenju zeblo. Kurimo torej izključno v kaminih in pečeh z lastnim dovodom zraka iz zunanjosti stavbe.

Moč kurilnih naprav
Pri pečeh in kotlih na olje ali plin lahko zvezno spreminjamo moč kurilne naprave – če vanje usmerimo več zraka in goriva, je moč večja in obratno. V vsakem primeru plin ali olje gorita z vso močjo, saj se odmerja ustrezna količina zraka in goriva. Tudi pri sodobnih pečeh na pelete, lahko z uravnavanjem količine zraka (ventilatorja) in peletov določamo trenutno moč kurilne naprave. Povsem drugače pa je pri kurjenju z drvmi, kjer je moč peči ali kamina odločujoča. Drva namreč kakovostno gorijo le, če je na voljo veliko zraka in je v kurišču visoka temperatura. Drva ne morejo goreti počasi ali po malo. Če zmanjšamo dovod zraka, se bo zmanjšala temperatura v kurišču in drva ne bodo gorela z vso močjo. Rezultat bo tedaj slab – temen dim, veliki kosi v pepelu, veliko pepela, slab toplotni izkoristek in nedvomno temna stekla in s sajami ter še čim obložen dimnik.

Če je peč velika in močna, mora v njej tudi močno goreti in oddajati mora veliko toplote, če hočemo kakovostno zgorevanje. Nemalokrat so kamini in peči predimenzionirani, preveliki, zato je, ko v njih zakurimo, takoj prevroče. Potem zmanjšujemo ogenj in kaj hitro tudi nehamo kuriti, predvideni užitek ob zimskem ognju v kaminu in lepem pogledu nanj pa hitro splava po vodi. Treba je torej kupovati kamine in peči čim manjših toplotnih moči. Če imamo v dnevni sobi kamin, je najbolje, da ima tudi vodni prenosnik toplote, da prek njega ogrevamo še zalogovnik za toplo vodo. Tako bomo lahko dolgo gledali lep ogenj, saj bo večino toplote kamin oddal v vodo in se prostor ne bo takoj pregrel.

Pravilno kurjenje z drvmi je kurjenje na polno, torej s polno zmogljivostjo kurilne naprave in s skoraj povsem odprtim dotokom zraka. Tako ni vidnega dima iz dimnika, sosedov kurjenje ne moti, stekla kamina ostajajo po kurjenju čista in izkoristek kuriva je visok. Ko je pred dnevi dimnikar očistil dimnik našega sobnega kovinskega kamina, je izjavil, da v dimniku ni bilo prav nobene umazanije, ker da smo kurili le enkrat na mesec. Dejansko pa smo kurili kar dve zimski sezoni vsak dan, vendar očitno tako na polno, da v peči skoraj ni bilo pepela, dimnik pa je ostal tako rekoč brez oblog. Dimnikar je bil pač vajen neustreznega kurjenja.

Kako podkuriti
Tudi to vsi dobro vemo, saj že beseda sama pove, da pod kupom drv pod-kurimo. Ravno zato, ker se pri začetnem delu kurjenja največkrat pojavlja dim, pa ni tako zelo preprosto. Če zakurimo pod kupom drv, se močno kadi in slabo gori, dokler se ves les ne vname. Pod-kurjenje torej ni pravi način, veliko bolje je začeti s kurjenjem s strani, najbolje pa je papir in trske zakuriti kar na kupu drv. Tako se ogenj polagoma razvije do polne moči, ima ves čas dovolj zraka, gori s svetlim plamenom, dima in smradu ni in tako tudi nikogar ne moti. Je pa seveda razumljivo, da pri tem ne uporabljamo mokrega lesa in različnih odpadkov, sploh pa ne plastike, pri zgorevanju katere nastaja zelo rakotvoren plin.

Kurišča na drva so tudi v času, ko to ni videti več moderno, še kako pomembna. Pozimi lahko ob žledu zmanjka elektrike, brez katere vse druge ogrevalne naprave ne morejo delovati, v kuriščih na drva pa bo ogenj še vedno lahko gorel in (z vnaprej predvideno naravno cirkulacijo) ogreval sanitarno vodo in bivalne prostore. Gre pa tu tudi za trajnostni in do okolja prijazen razvoj. Država bi vsekakor morala spodbujati uporabo kurišč na lesno biomaso v več oblikah in tudi vgradnjo solarnih kolektorjev za ogrevanje sanitarne vode poleti. Ta, med seboj dopolnjujoča se načina ogrevanja, sta ne le najcenejša, ampak tudi okoljsko in varnostno najbolj primerna.

5 razlogov za uporabo kakovostnih lesnih goriv

  1. Ogrevanje z lesom ni vedno ekološko! Le učinkovita raba kakovostnih lesnih goriv jamči okolju
    prijaznejše ogrevanje v primerjavi s fosilnimi energenti.
  2. Količine lesnih goriv so omejene! Kakovostna goriva pri strokovni rabi znižujejo potrebno
    količino goriva in tako znižujejo tudi letne stroške ogrevanja.
  3. Sosed vam bo hvaležen! Kakovostna lesna goriva, pravilno uporabljena v sodobnih napravah,
    zmanjšujejo emisije prašnih delcev.
  4. Zniževanje stroškov ogrevanja! Kakovostna goriva podaljšujejo življenjsko dobo kurilnih naprav
    in tako znižujejo letne stroške vzdrževanja in servisiranja kurilne naprave in dimnika.
  5. Nič ni tako udobno kot olje in plin! Stalno zagotavljanje kakovostnih lesnih goriv in pravilna
    uporaba sodobnih kurilnih naprav povečuje zaupanje porabnika in mu olajša odločitev o menjavi
    energenta.

Ogljikov monoksid − tihi ubijalec

Z začetkom kurilne sezone velja ponoviti opozorilo o nevarnosti zastrupitve z ogljikovim monoksidom, ki je še vedno najpogostejša smrtna zastrupitev tako v Sloveniji kot v razvitih industrijskih državah. Pred ogljikovim monoksidom nihče ni popolnoma varen, saj ga ne moremo zaznati s čutili, zaradi česar se ga je prijelo neslavno ime nevidni oziroma tihi morilec − ubijalec. V Sloveniji gre v 75 odstotkih primerov za nenamerne zastrupitve oziroma nesreče, v katerih najpogosteje umrejo otroci in mladostniki.

Ogljikov monoksid je plin brez barve, vonja in okusa, ki nastaja pri nepopolnem gorenju plina, kurilnega olja, drv, premoga. V bivalnih prostorih lahko nivo ogljikovega monoksida med drugim naraste zaradi nepravilne namestitve, vgradnje, delovanja ali vzdrževanja peči na drva in premog, kaminov ter plinskih gorilnikov za ogrevanje prostorov in vode.

Kakšni so znaki zastrupitve?
Na zastrupitev z ogljikovim monoksidom redko pomislimo, saj so znaki pogosto podobni znakom nekaterih bolezni, zlasti znakom viroze. Zastrupljenci z ogljikovim monoksidom imajo številne in neznačilne težave, zato blage zastrupitve s tem plinom pogosto spregledamo. Na prisotnost ogljikovega monoksida v stanovanju največkrat pomislimo šele takrat, ko nekdo izgubi zavest.
Pri otroku se lahko zastrupitev pokaže z glavobolom, zaspanostjo, zanašanjem pri hoji, neješčnostjo, bruhanjem. Vsak sum na zastrupitev je potrebno vzeti zelo resno in se zavedati, da lahko povzroči trajne okvare možganov z motenim spominom in mišljenjem.
In na kakšen način se lahko zaščitimo pred nevidnim ogljikovim monoksidom? Z namestitvijo alarmne naprave oziroma javljalnika ogljikovega monoksida v zraku lahko preprečimo najbolj tragične smrti mladih, zato se zdi namestitev javljalnika smiselna in koristna. Naj pa bo detektor samo eden od ukrepov. Prvi je še vedno uporaba ustreznih kurilnih in grelnih naprav, ki so redno pregledana. In še pomembno opozorilo − za nemoteno in varno delovanje kurilnih naprav je potreben kisik. Zagotovite, da ga bo vedno dovolj!

V Sloveniji je veliko zastrupitev z „nevidnim morilcem“ v stanovanjskih hišah in blokih, in sicer predvsem v majhnih kopalnicah s plinskimi gorilniki za ogrevanje vode, kjer po določenem času gorenja plina začne zmanjkovati kisika in začne zaradi neustreznega prezračevanja nastajati ogljikov monoksid. Pozor, pri menjavi starih oken z novejšimi, ki veliko bolje tesnijo, ne pozabimo na dovod zraka, ki naj bo pri manjši hišni kurilni napravi velik vsaj 150 cm².
Ker pa večina nima javljalnika, je potrebno ob sumu na prisotnost ogljikovega monoksida takoj ugasniti gorilne naprave, odpreti okna in vrata ter oditi na svež zrak. Če že imamo znake zastrupitve z ogljikovim monoksidom, pa moramo čim hitreje zapustiti stanovanje in poklicati pomoč na telefonsko številko 112. Opozoriti še velja, da je ob zastrupitvi treba čim bolj mirovati in se izogibati fizičnim naporom.

Ker sem se kot gasilec velikokrat srečal z nevarnim dimom in raznimi strupenimi plini, naj opozorim na zmotno mišljenje, da nas bo plinska maska ali moker robec varoval pred strupenim monoksidom. Morda so to le priročna sredstva za umik na varno skozi dim. Pred monoksidom nas ščiti le izolirni dihalni aparat, tak, kot jih uporabljajo gasilci, in posebne plinske maske z ustreznim filtrom. Slednjih naprav pa je vse manj, če pa so že kje skladiščena, jim je verjetno potekel rok uporabe.
Velika večina ljudi ve, da se agregati z notranjim izgorevanjem ne smejo uporabljati v zaprtih prostorih, ker se v izpušnih plinih pojavlja strupen monoksid. Malo ljudi pa ve, da je tak agregat nevaren tudi izven objekta, če je postavljen preblizu ali če je izpuh usmerjen proti stavbi. Če piha še veter v smeri objekta, lahko kaj hitro pride do nevarne koncentracije plina.
Primer tragične nesreče pred desetimi leti v Podsredi, ko so pri črpanju vode iz studenca umrli trije ljudje, nas vedno znova opominja, da je uporaba motorjev z notranjim izgorevanjem nevarna tudi v jaških, vrtačah, studencih in drugih poglobljenih terenih.
Naj bo dovolj o tem tihem ubijalcu, ki pa žal močno odmeva, ko se zgodi nesreča.

Vir: dnevnik.simop.gov.si, nasvet vreden Oskarja

Samo obljube ali tudi kaj resnice? Malečniški most!

Mariborska občina bo še letos pristopila k nujni sanaciji malečniškega mostu.

Mariborska občina bo še letos pristopila k nujni sanaciji Malečniškega mostu. Cilj sanacije je zagotoviti stabilnost in nosilnost objekta in s tem vzpostaviti primerne infrastrukturnih pogoje, ki izboljšujejo prometno varnost pešcev in kolesarjev.

Hkrati bo investicija pozitivno vplivala na bivanjske pogoje prebivalstva in možnosti za razvoj gospodarstva ter s tem nadaljnjega razvoja območja.

Most je bil zgrajen leta 1978, ko so zaradi plazenja Meljskega hriba zaprli takratno cesto med Mariborom in Malečnikom. Danes, po ponovnem odprtju ceste pod Meljskim hribom, most povezuje center Maribora, Malečnik in mestno četrt Pobrežje. Prav zaradi tega je most nujno potreben sanacije, saj njegova konstrukcija ne predvideva današnjih prometnih obremenitev.

Konstrukcija je kar 40 let trpela posledice vremenskih vplivov, staranja materiala in prometa, ki se je od izgradnje občutno povečal. Po besedah Koprčine je za zanemarjanje mostu krivo predvsem pomanjkanje finančnih sredstev, ki danes več niso problem, saj je občina zraven lastnih sredstev uspela zagotoviti še dodatnega finančnega partnerja.
Veliko prahu je ob načrtovani sanaciji dvignila tudi bližnja dovozna cesta do garaž podjetja Marprom, kjer se bližnji krajani pritožujejo nad nevarnostjo in hrupom, ki ga povzročajo avtobusi mestnega prometa. Krajani zato zahtevajo nov cestni priključek, ki bi avtobuse usmeril direktno na most.

Projekt, ki je vreden slabih 900 tisoč evrov se bo po besedah Koprčine začel izvajati v zadnji tretjini letošnjega leta, prvi avtomobili pa naj bi čez saniran most zapeljali konec leta 2019.

Vir in prispevek: rts24.si

Velike zgodbe malih ljudi

Človeku se v življenju zgodi marsikaj. Zgodijo se pa tudi stvari, ki jih označimo z besedami: »Pa to se lahko zgodi samo meni«. Ljudje radi rečejo tudi: »Kaj takega pa  se na svetu še ni zgodilo«.

 

Oskar Neuvirt, rojen  13. 2. 1955 v Malečniku. Po končani poklicni šoli sem se že po treh letih dela v avtomobilskem servisu zaposlil na Zavodu za gasilsko in reševalno službo Maribor. Končal sem šolo za poklicnega gasilca in pozneje še šolo za pirotehnika v Beogradu. Po tridesetih letih dela kot poklicni gasilec in pirotehnik sem se upokojil. Zelo rad se ukvarjam s fotografijo, pišem skeče in pesmi, poučne kvize za mladino in odrasle, ustvarjam krajšo svetovalno oddajo o varnosti na Radio Maribor, predavam požarno varnost, igram in promoviram vodilno črkovno igo pri nas Križemkražem, vodim družabno turistične prireditve v kraju, itd. Spisal sem nekaj knjig. Naj omenim tri najbolj uspešne: »O gasilcih in gasilstvu malo drugače« pa »Sedaj moramo biti jako previdni sedaj je svoboda« in »Naj gasim al naj bežim«.

Napisal sem kar nekaj priložnostih kronik o delu društev v domačem kraju.  Z aforizmi sem se začel resneje ukvarjat leta 2008 in jih začel objavljat v časopisu Večer.  Če mi ostane kaj časa še dopisujem v strokovne revije in skrbim za manjši gasilsko krajevni muzej. Leta 2015 sem prejel krajevno priznanje Bronasti Petrov ključ. V zadnjem obdobju raziskujem zgodovino domačega kraja in občasno popeljem kakšno skupino ljudi po našem lepem kraju.

Moj oče Franc je umrl star 69 let. Veliko je trpel v življenju a vseeno je bil pravi veseljak. Otroci smo ga radi poslušali, ko je v družbi pripovedoval zgodbe iz svoje mladosti. Pa tudi mama jih je velikokrat povedala nam otrokom, ko očeta že ni bilo več na tem krutem svetu.

Ko sem pisal svoje spomine na mladost in jih strnil v knjigo Mladost na prepihu sem že gojil idejo da nekoč zapišem te anekdote in te resnične zgodbe in če dodam še svoje dogodivščine bo kar zanimivo branje. Vse pa z namenom, da se ohrani ta Neuvirtova radoživost, humor in predvsem poštenje in pokončna drža. Bralci pa bodo ocenili, če se je moj trud splačal.

Vsak ČETRTEK nov del te zanimive zbirke. Prvo objavljamo že danes. Spremljajte nas!

PREBERITE VEČ >>

Volitve za predsednika TD Šempeter Malečnik

Kandidacijska komisija, imenovana na izrednem zboru članov društva 18.12.2017, obvešča člane društva in vse zainteresirane o začetku kandidacijskega postopka za volitve predsednika.

Kandidacijski postopek bo potekal v času od 23. 01. 2018 do 09. 02. 2018. Komisija bo sprejemala predloge na OBRAZCU, ki ga dobite pri predsedniku komisije ali na sedežu društva – Malečnik 51. Predlagani kandidati morajo soglašati s kandidaturo in podpisati izjavo, da se strinjajo s kandidaturo in delom v društvu.

Predlogi se predajo predsedniku kandidacijske komisije v navedenem obdobju kandidacijskega postopka oziroma se pošljejo na naslov Turistično društvo Šempeter« Malečnik – Ruperče, Malečnik 51, 2229 Malečnik. Dodatne informacije lahko dobite pri predsedniku kandidacijske komisije, Andreju Stramliču (041 364 781).

Volilni zbor članov bo v mesecu marcu in bo sklican s pisnimi vabili v skladu s statutom društva!

Lep pozdrav!

 

Goreči rancar že več kot pol stoletja

Eden najstarejših članov Turističnega društva Maribor obožuje splavarjenje, rancarijo in vse, kar je povezano z naravo.

Tako kot je ranca del splava – gre namreč za dolg ploščat pomožni leseni čoln, ki služi kot alternativa splavu, so reka Drava, splavarjenje in rance del življenja Franca Duha, predsednika rancarskega društva v Malečniku, ki je bilo ustanovljeno leta 1994. “Včasih je vsak splav imel ranco, ki je služila kot rešilni čoln splavarjem. Prvič so se splavi na tem področju omenjali že okoli leta 1280. Do druge svetovne vojne je bilo splavarjenje velika gospodarska veja in splav eno najcenejših prevoznih sredstev – od pohorskih dolin pa vse tja do Črnega morja,” še pove Duh. Po vojni je splavarjenje večinoma zamrlo. A z rancami še danes prirejajo tekmovanja, z njimi peljejo tudi nekatere turiste in tiste, ki jih ta dejavnost veseli.

Z Dravo povezan že celo življenje

Duh živi tik ob reki Dravi že vse svoje življenje, lahko bi rekli, da diha z njo, z naravo je tudi nasploh zelo povezan. S svojim bratom je do sedaj naredil kar okoli 250 ranc. Izdelovala sta tudi splave. Ni čudno, ko pa je Duh po izobrazbi mizar, kasneje pa je opravljal delo tajnika na krajevni skupnosti v Malečniku. Sicer je tudi eden najstarejših članov Turističnega društva Maribor, vse od prvega splavarskega krsta na Lentu. Letos bo 50 let od tega, ko je šla zadnja odprava splavov in ranc po Dravi do Madžarske.

Na ranco večinoma gre sedem ljudi, so pa obstajale tudi večje, na katere se je lahko vkrcalo tudi deset ljudi. Po navadi se z rancami peljejo do Dvorjan ali Ptuja. “Približno eno uro traja, da priplujemo do Dupleka, uro pa pol do Dvorjan, kjer si po navadi vzamemo enourni odmor za malico, traja pa približno tri urice, preden prispemo do Ptuja,” razlaga Duh, ki je sicer še predsednik Planinskega društva Jakoba Aljaža.

Častni občan Malega Lošinja
Franc Duh je vrsto let zraven tudi pri gasilcih, svojčas je prav tako bil nogometaš, kasneje je vodil nogometno šolo na Malemu Lošinju. “Lošinj je zakon,” je navdušen sogovornik. Vedno znova se rad vrača tja, pravi. Kot zanimivost, župan Malega Lošinja mu je pred leti podelil naziv častnega občana. Tam so ga sprejeli kar za svojega. Duh rad s prijatelji na splavu zapluje tudi po reki Tari v Črni gori, sodeluje pa tudi z Avstrijci, kjer se nekateri zelo zanimajo za tovrstno zabavno prevažanje po reki.

Mlade vabi k ohranjanju tradicije

Kot zanimivost, v rancarskem društvu so v glavnem zakonski pari, med drugimi tudi njegova žena Marija Duh. “Leta 1967 sem se poročil. Bila je sobota. Že v torek sem odšel na rancarijo,” duhovito pripoveduje Duh. “Moja žena zelo lepo sprejema to mojo ljubezen do ranc. Popolnoma me razume, saj je tudi ona nad njimi zelo navdušena. Lani sva praznovala zlato poroko, 50 let zakona. Zgodba se je ponovila – prav tako sem se tudi tokrat takoj po praznovanju odpravil na evropski kongres v splavarjenju. Tega ne delam zanalašč, okoliščine vedno znova pač tako nanesejo,” z nasmehom pripomni sogovornik.

Že petnajsto leto s člani rancarskega društva v krajevni telovadnici organizirajo tudi gledališke predstave, na katere pridejo ljudje iz vse Slovenije. Čez približno mesec bo že naslednja. “Sicer pa je zdaj čas, da se malo umirim. Nisem več star 30 let, počasi opuščam svoje aktivnosti v društvih, v starosti moraš malo popaziti nase,” se zaveda goreči rancar.

Za splavarjenje oziroma vožnjo z ranco po reki Dravi po njegovih besedah več ni takšnega zanimanja kot pred leti. Želi si, da bi se vožnje s splavi in rancami kljub temu nadaljevale, zato so v društvo vabljeni vsi mladi, ki bi želeli nadaljevati tradicijo. Obenem si Duh še prizadeva, da bi Turistično društvo Maribor ob svoji 140-letnici, ki jo je praznovalo pred dobrim mesecem, končno dobilo svoje prostore, splavarski muzej in tako zaznamovalo svojo bogato zgodovino.

Vir: vecer.com

Mariborska občina bo uredila cesto s pločnikom skozi Trčovo

Mariborska občina želi do konca leta 2020 obnoviti cesto skozi naselje Trčova.

Ureditev kanalizacije, javne razsvetljave ter razvoj rekreativne dejavnosti

Namen izvedbe projekta rekonstrukcije ceste skozi naselje Trčova je odprava poškodb vozišča, ureditev meteorne kanalizacije, izboljšanje tehničnih elementov ceste in javne razsvetljave, ter posledično zagotavljanje večje prometne varnosti, zmanjševanje negativnih vplivov motornega prometa na okolje, omogočanje razvoja rekreativne dejavnosti ljudi in s tem pozitivni vpliv na njihovo zdravje. Ključni cilj predmetne investicije je izboljšanje pretočnosti in prometne varnosti na predmetnem odseku, ki je predmet te investicije.

Sedanje stanje vozišča ne zadošča minimalnim standardom prometne varnosti, prevoznost ceste je slabša, saj je obstoječa cesta močno poškodovana. Prav tako cesta ne ustreza prometnim potrebam, kot tudi negativno vpliva na ohranitev in nadaljnji razvoj tega območja.

Dogradil se bo tudi hodnik za pešče

Z rekonstrukcijo bodo na cesti skozi Trčovo dosegli in zagotovili varnejše odvijanje cestnega prometa ter izboljšali pretočnost prometa. Večjo prometno varnost bodo zagotovili tako za motorni promet, kot tudi za pešče in kolesarje ter tako zmanjšali število prometnih nesreč. Rekonstrukcija bo omogočila tudi intervencijske vožnje za gasilce, reševalce. Projektna rešitev predvideva rekonstrukcijo obstoječe ceste z dograditvijo hodnika za pešce na desni strani ceste. Predvidena so tudi tri avtobusna postajališča in sicer dve novi, kateri predvidimo na vozišču in preureditev obstoječega, pri baru Griček. Rekonstrukcija vozišča zajema tudi kolesarje, kolesarska steza bo potekala po vozišču.

Z rekonstrukcijo cestišča želijo zagotoviti varno prometno povezavo med naselji Malečnik, Trčova, Celestrina, .. in njihovo povezavo z mestnim središčem, ter sosednjo občino Duplek.

Vir: maribor24.si

Malečnik.si v novi preobleki!

SPLETNA STRAN PONOVNO NA VOLJO!

Po več kot predolgih 2 in pol mesecih smo zagnali nov spletni portal.

V prihodnje (kot boste lahko opazili) pripravljamo veliko novih stvari (veseli bomo vsake pomoči s tekstovnim in slikovnim materialom).

NOVOSTI:
– zgrajeno na boljši moduarno prilagodljivi platformi, da bomo lažje kreirali nove rubrike namenjene krajanom
– stran prilagojena tudi turistom
– boljši pregled ponudbe v kraju
– večjezičnost (veseli bomo, če se javi kdo, ki lahko strokovno prevede)
“push” obvestila, vsakič ko objavimo (sprejmite jih, vas bo brskalnik obvestil na objave)
– boljši pregled prihajajočih dogodkov in novic

https://malecnik.si

Naš kraj obiskali pohodniki Dnevnega centra aktivnosti iz Maribora

Danes so naš kraj obiskali pohodniki Dnevnega centra aktivnosti iz Maribora.

Očitno jim je bil prvi pohod všeč saj jih je bilo tokrat še več kot prvič. Zjutraj smo se dobili v našem malem muzeju v gasilskem domu, kjer smo spoznali malo zgodovine kraja. Potem smo šli do farne cerkve, kjer nas je Jože popeljal v katakombe. Pot smo nadaljevali med kapelicami na Gorco. Ustavili smo se na turistični kmetiji Markuš. Malica izvrstna, vino tudi. nadaljevali smo na vrh Vodol in po hrenci in Celestrini na najvišjo točko našega kraja. pri Hamrovih – Krajnčevih presenečenje, čaj in pecivo. Hvala Marija. Potem malo po trčovskem vrhu in lisičniku do našega ogromnega topola. Tam smo se poslikali in zaprli klobaso pri gasilskem domu.

Hvala vsem!

2. kolesarski maraton fantastično uspel

Tudi letošnji, že drugi kolesarski maraton po obronkih KS Malečnik-Ruperče je fantastično uspel. Vreme ravno pravšnje, dobra družba in ogromno energije, vmesni postanki in končna pogostitev je poskrbelo, da so se vsi udeleženci imeli več kot odlično in se bodo še v prihodnje vračali na maraton. Vabljeni drugo leto!

Avtor fotografij: Branko Lukič

Trčova končno do nove ceste

Mariborska občina namerava letos in prihodnje leto dokončati prenovo ceste v Trčovi. Zaenkrat na voljo 360.000 evrov, obstaja možnost, da bo občina nekaj denarja še primaknila.

Rekonstrukcija, novi pločnik in razsvetljava

Z obnovo ceste namerava občina odpraviti poškodbe cestišča, urediti meteorno kanalizacijo ter javno razsvetljavo in s tem povečati prometno varnost. Gre za 3. in 4. etapo obnove ceste. »Projektna rešitev predvideva rekonstrukcijo ceste z dograditvijo pločnika za pešce na desni strani ceste. Predvidena so tudi tri avtobusna postajališča, dve novi in preureditev obstoječega pri baru Griček,« pojasnjuje na mariborski občini.

Projekt, vreden 360.000 evrov, so kot enega izmed pogojev za potrditev letošnjega občinskega proračuna izpostavili v svetniški skupini SDS. Po projektu je za letošnje leto na voljo 140.000 evrov, prihodnje leto pa 220.000 evrov. A to morda še ni zaključena finančna konstrukcija, saj naj bi mestna uprava pred svetnike kmalu prišla z rebalansom letošnjega proračuna in v rebalansu bi lahko projektu namenili še okoli 300.000 evrov.

Vir: Maribor24.si