I. Krivice ni nikoli mirno prenesel

Naš ata je bil pokončen mož, ki ni prenesel izkoriščanja. Bil je star kakšnih 18 let, ko je ves dan delal ob  očetu pri ročnem rigolanju zemlje za gorice. Delala sta pri bogatem kmetu v Nebovi, morda v Grušovi, žal si nisem zapomnil priimka in točnega kraja. Ata ni niti malo zaostajal za ostalimi odraslimi moškimi. Zvečer so dobili večerjo in kmet je delavce izplačal. Vsem je dal po 4 dinarje na uro le mojemu očetu je dal 2 dinarja na uro, češ dovolj bo za pubeca*

Očeta je to tako razjezilo, da je z vso silo pograbil kmeta in ga zabrisal iz kuhinje na hodnik. Pri tem se je kmet prijel za manjši gašper, to je litoželezna peč za gretje in vse skupaj je pristalo na hodniku. Ded Franc je našega očeta komaj pomiril. Oče ni vzel denarja, le klobuk si je malo postrani poveznil na glavo in ponosno odšel proti domu. Naslednji dan je dobil od svojega očeta denar, ki ga je požrešni kmet dal zanj. Bilo je točno 40 dinarjev za 10 ur dela.

*fant