Prispevki

Tudi vi zadimite sosede? Nasveti za pravilno kurjenje z drvmi

Težko bi našli koga, ki bi priznal, da ne zna podkuriti kupa drv, peči ali kamina. Kljub temu pa imajo nekateri velike težave s svojimi sosedi, ki kurijo na drva in pri tem ustvarjajo dim. Takrat ne morejo zračiti, če pa imajo centralni prezračevalni sistem, ga morajo v času, ko sosed kuri, ugasniti ali vgraditi dodatno filtrirno enoto, ki pa ni vsemogočna.

A napačno kurjenje ni le težava za okolico, je tudi težava za tistega, ki to počenja. Nekaj slabega zraka in dima ima tako tudi sam, kurjenje ne ustvarja želene toplote, izkoristek kuriva je slab, črna stekla na kaminu zastirajo lep pogled na ogenj … A napačno kurjenje ima lahko tudi katastrofalne posledice. Še vedno lahko beremo tudi o smrtnih primerih, zato gre pri tem za sila resno zadevo.

Kako dolgo in pravilno sušiti drva?
Drva naj bodo razcepljena na 1m ter zložena na naravno zračnem, toda pred dežjem zaščitenem prostoru, po
možnosti obrnjena proti soncu.
V idealnih pogojih lahko posamezne vrste drv dosežejo zračno suhost že v obdobju enega leta ali celo
prej, vendar je iz praktičnih razlogov in zaradi odstopanj od primernih pogojev sušenja bolj zanesljivo, da
se drva sušijo dlje časa, zato se na osnovi izkušenj priporoča sušenje drv najmanj:
‐ 1 leto za topol in smreko,
‐ 1,5 leta za lipo, jelšo, brezo,
‐ 2 leti za bukev, jesen, sadno drevje,
‐ 2 do 3 leta hrast.

Od kod zrak za kurjenje?
Ne bom začel z dimniki, njihovim vzdrževanjem in rednim čiščenjem, saj za to več kot dobro skrbijo dimnikarska podjetja, ki imajo ne le dolžnost, ampak tudi pravico, da naše dimnike redno preverjajo. Tudi številni smrtni primeri zaradi napačnega kurjenja se niso zgodili zaradi slabih dimnikov, ampak zaradi nedoločenih oziroma premajhnih dovodov zraka.Vsi še kako dobro vemo, da ogenj gori le, če ima zrak in kisik. Ko zakurimo v gašperčku ob zaprtih novih oknih, na to več ne mislimo, a ogenj še vedno zahteva svoj odmerek kisika. Tako lahko pride do situacije s tragičnim koncem: ljudje in gašperček porabljajo kisik v zraku, ker ni zadostnega dovoda svežega zraka, v njem počasi zmanjka kisika, ogenj slabo gori, kadi se, namesto da bi drva zgorela v ogljikov dioksid, zgorijo tudi v za ljudi strupen ogljikov monoksid. Ljudje, ki ga vdihavajo, postanejo zaspani, omotični in na koncu zaspijo. Ob gorenju drv se počasi porabi ves kisik in ljudje v takem prostoru lahko umrejo, ne da bi v zraku začutili karkoli slabega. Večinoma sicer do tega ne pride, ker okna le niso povsem zatesnjena in ker vsega kisika ne zmanjka, a o posameznih tragičnih primerih še vedno beremo v medijih.Največja težava pri kuriščih, ki jemljejo zrak iz prostora, v katerem so, in ne – kot je pravilno – od zunaj, je prav opisan problem, ki se ob zamenjavi starih, netesnih oken z novimi močno zaostri. Kamini z odprtim kuriščem (denimo stari kamini) in vsa druga kurišča, ki nimajo posebne cevi, po kateri bi se od zunaj dovajal zrak v kurišče, so smrtno nevarna, če ob njihovi uporabi okna niso stalno odprta. A zakaj bi potem sploh kurili s takimi pečmi, če so okna odprta in gre toplota ven? To zares nima nobenega smisla in kurišča brez lastnega dovoda zraka so vsekakor stvar preteklosti. Če jih morda še imate, jih takoj zavrzite, če vam je kaj do zdravja in ugodja.Še posebno nevarne in nesmiselne pa so tako imenovane zibropeči, ki »ne potrebujejo dimnika« in seveda porabljajo zrak, ki ga nujno potrebujejo ljudje. Takšne izdelke bi sam prepovedal, saj ne berejo vsi navodil za uporabo, v katerih piše, da je dejanska uporaba možna le ob dovajanju ustrezne količine zraka. Tako pa smo spet pri odprtih oknih in nas bo ob kurjenju zeblo. Kurimo torej izključno v kaminih in pečeh z lastnim dovodom zraka iz zunanjosti stavbe.

Moč kurilnih naprav
Pri pečeh in kotlih na olje ali plin lahko zvezno spreminjamo moč kurilne naprave – če vanje usmerimo več zraka in goriva, je moč večja in obratno. V vsakem primeru plin ali olje gorita z vso močjo, saj se odmerja ustrezna količina zraka in goriva. Tudi pri sodobnih pečeh na pelete, lahko z uravnavanjem količine zraka (ventilatorja) in peletov določamo trenutno moč kurilne naprave. Povsem drugače pa je pri kurjenju z drvmi, kjer je moč peči ali kamina odločujoča. Drva namreč kakovostno gorijo le, če je na voljo veliko zraka in je v kurišču visoka temperatura. Drva ne morejo goreti počasi ali po malo. Če zmanjšamo dovod zraka, se bo zmanjšala temperatura v kurišču in drva ne bodo gorela z vso močjo. Rezultat bo tedaj slab – temen dim, veliki kosi v pepelu, veliko pepela, slab toplotni izkoristek in nedvomno temna stekla in s sajami ter še čim obložen dimnik.

Če je peč velika in močna, mora v njej tudi močno goreti in oddajati mora veliko toplote, če hočemo kakovostno zgorevanje. Nemalokrat so kamini in peči predimenzionirani, preveliki, zato je, ko v njih zakurimo, takoj prevroče. Potem zmanjšujemo ogenj in kaj hitro tudi nehamo kuriti, predvideni užitek ob zimskem ognju v kaminu in lepem pogledu nanj pa hitro splava po vodi. Treba je torej kupovati kamine in peči čim manjših toplotnih moči. Če imamo v dnevni sobi kamin, je najbolje, da ima tudi vodni prenosnik toplote, da prek njega ogrevamo še zalogovnik za toplo vodo. Tako bomo lahko dolgo gledali lep ogenj, saj bo večino toplote kamin oddal v vodo in se prostor ne bo takoj pregrel.

Pravilno kurjenje z drvmi je kurjenje na polno, torej s polno zmogljivostjo kurilne naprave in s skoraj povsem odprtim dotokom zraka. Tako ni vidnega dima iz dimnika, sosedov kurjenje ne moti, stekla kamina ostajajo po kurjenju čista in izkoristek kuriva je visok. Ko je pred dnevi dimnikar očistil dimnik našega sobnega kovinskega kamina, je izjavil, da v dimniku ni bilo prav nobene umazanije, ker da smo kurili le enkrat na mesec. Dejansko pa smo kurili kar dve zimski sezoni vsak dan, vendar očitno tako na polno, da v peči skoraj ni bilo pepela, dimnik pa je ostal tako rekoč brez oblog. Dimnikar je bil pač vajen neustreznega kurjenja.

Kako podkuriti
Tudi to vsi dobro vemo, saj že beseda sama pove, da pod kupom drv pod-kurimo. Ravno zato, ker se pri začetnem delu kurjenja največkrat pojavlja dim, pa ni tako zelo preprosto. Če zakurimo pod kupom drv, se močno kadi in slabo gori, dokler se ves les ne vname. Pod-kurjenje torej ni pravi način, veliko bolje je začeti s kurjenjem s strani, najbolje pa je papir in trske zakuriti kar na kupu drv. Tako se ogenj polagoma razvije do polne moči, ima ves čas dovolj zraka, gori s svetlim plamenom, dima in smradu ni in tako tudi nikogar ne moti. Je pa seveda razumljivo, da pri tem ne uporabljamo mokrega lesa in različnih odpadkov, sploh pa ne plastike, pri zgorevanju katere nastaja zelo rakotvoren plin.

Kurišča na drva so tudi v času, ko to ni videti več moderno, še kako pomembna. Pozimi lahko ob žledu zmanjka elektrike, brez katere vse druge ogrevalne naprave ne morejo delovati, v kuriščih na drva pa bo ogenj še vedno lahko gorel in (z vnaprej predvideno naravno cirkulacijo) ogreval sanitarno vodo in bivalne prostore. Gre pa tu tudi za trajnostni in do okolja prijazen razvoj. Država bi vsekakor morala spodbujati uporabo kurišč na lesno biomaso v več oblikah in tudi vgradnjo solarnih kolektorjev za ogrevanje sanitarne vode poleti. Ta, med seboj dopolnjujoča se načina ogrevanja, sta ne le najcenejša, ampak tudi okoljsko in varnostno najbolj primerna.

5 razlogov za uporabo kakovostnih lesnih goriv

  1. Ogrevanje z lesom ni vedno ekološko! Le učinkovita raba kakovostnih lesnih goriv jamči okolju
    prijaznejše ogrevanje v primerjavi s fosilnimi energenti.
  2. Količine lesnih goriv so omejene! Kakovostna goriva pri strokovni rabi znižujejo potrebno
    količino goriva in tako znižujejo tudi letne stroške ogrevanja.
  3. Sosed vam bo hvaležen! Kakovostna lesna goriva, pravilno uporabljena v sodobnih napravah,
    zmanjšujejo emisije prašnih delcev.
  4. Zniževanje stroškov ogrevanja! Kakovostna goriva podaljšujejo življenjsko dobo kurilnih naprav
    in tako znižujejo letne stroške vzdrževanja in servisiranja kurilne naprave in dimnika.
  5. Nič ni tako udobno kot olje in plin! Stalno zagotavljanje kakovostnih lesnih goriv in pravilna
    uporaba sodobnih kurilnih naprav povečuje zaupanje porabnika in mu olajša odločitev o menjavi
    energenta.

Ogljikov monoksid − tihi ubijalec

Z začetkom kurilne sezone velja ponoviti opozorilo o nevarnosti zastrupitve z ogljikovim monoksidom, ki je še vedno najpogostejša smrtna zastrupitev tako v Sloveniji kot v razvitih industrijskih državah. Pred ogljikovim monoksidom nihče ni popolnoma varen, saj ga ne moremo zaznati s čutili, zaradi česar se ga je prijelo neslavno ime nevidni oziroma tihi morilec − ubijalec. V Sloveniji gre v 75 odstotkih primerov za nenamerne zastrupitve oziroma nesreče, v katerih najpogosteje umrejo otroci in mladostniki.

Ogljikov monoksid je plin brez barve, vonja in okusa, ki nastaja pri nepopolnem gorenju plina, kurilnega olja, drv, premoga. V bivalnih prostorih lahko nivo ogljikovega monoksida med drugim naraste zaradi nepravilne namestitve, vgradnje, delovanja ali vzdrževanja peči na drva in premog, kaminov ter plinskih gorilnikov za ogrevanje prostorov in vode.

Kakšni so znaki zastrupitve?
Na zastrupitev z ogljikovim monoksidom redko pomislimo, saj so znaki pogosto podobni znakom nekaterih bolezni, zlasti znakom viroze. Zastrupljenci z ogljikovim monoksidom imajo številne in neznačilne težave, zato blage zastrupitve s tem plinom pogosto spregledamo. Na prisotnost ogljikovega monoksida v stanovanju največkrat pomislimo šele takrat, ko nekdo izgubi zavest.
Pri otroku se lahko zastrupitev pokaže z glavobolom, zaspanostjo, zanašanjem pri hoji, neješčnostjo, bruhanjem. Vsak sum na zastrupitev je potrebno vzeti zelo resno in se zavedati, da lahko povzroči trajne okvare možganov z motenim spominom in mišljenjem.
In na kakšen način se lahko zaščitimo pred nevidnim ogljikovim monoksidom? Z namestitvijo alarmne naprave oziroma javljalnika ogljikovega monoksida v zraku lahko preprečimo najbolj tragične smrti mladih, zato se zdi namestitev javljalnika smiselna in koristna. Naj pa bo detektor samo eden od ukrepov. Prvi je še vedno uporaba ustreznih kurilnih in grelnih naprav, ki so redno pregledana. In še pomembno opozorilo − za nemoteno in varno delovanje kurilnih naprav je potreben kisik. Zagotovite, da ga bo vedno dovolj!

V Sloveniji je veliko zastrupitev z „nevidnim morilcem“ v stanovanjskih hišah in blokih, in sicer predvsem v majhnih kopalnicah s plinskimi gorilniki za ogrevanje vode, kjer po določenem času gorenja plina začne zmanjkovati kisika in začne zaradi neustreznega prezračevanja nastajati ogljikov monoksid. Pozor, pri menjavi starih oken z novejšimi, ki veliko bolje tesnijo, ne pozabimo na dovod zraka, ki naj bo pri manjši hišni kurilni napravi velik vsaj 150 cm².
Ker pa večina nima javljalnika, je potrebno ob sumu na prisotnost ogljikovega monoksida takoj ugasniti gorilne naprave, odpreti okna in vrata ter oditi na svež zrak. Če že imamo znake zastrupitve z ogljikovim monoksidom, pa moramo čim hitreje zapustiti stanovanje in poklicati pomoč na telefonsko številko 112. Opozoriti še velja, da je ob zastrupitvi treba čim bolj mirovati in se izogibati fizičnim naporom.

Ker sem se kot gasilec velikokrat srečal z nevarnim dimom in raznimi strupenimi plini, naj opozorim na zmotno mišljenje, da nas bo plinska maska ali moker robec varoval pred strupenim monoksidom. Morda so to le priročna sredstva za umik na varno skozi dim. Pred monoksidom nas ščiti le izolirni dihalni aparat, tak, kot jih uporabljajo gasilci, in posebne plinske maske z ustreznim filtrom. Slednjih naprav pa je vse manj, če pa so že kje skladiščena, jim je verjetno potekel rok uporabe.
Velika večina ljudi ve, da se agregati z notranjim izgorevanjem ne smejo uporabljati v zaprtih prostorih, ker se v izpušnih plinih pojavlja strupen monoksid. Malo ljudi pa ve, da je tak agregat nevaren tudi izven objekta, če je postavljen preblizu ali če je izpuh usmerjen proti stavbi. Če piha še veter v smeri objekta, lahko kaj hitro pride do nevarne koncentracije plina.
Primer tragične nesreče pred desetimi leti v Podsredi, ko so pri črpanju vode iz studenca umrli trije ljudje, nas vedno znova opominja, da je uporaba motorjev z notranjim izgorevanjem nevarna tudi v jaških, vrtačah, studencih in drugih poglobljenih terenih.
Naj bo dovolj o tem tihem ubijalcu, ki pa žal močno odmeva, ko se zgodi nesreča.

Vir: dnevnik.simop.gov.si, nasvet vreden Oskarja